Kaj posebnega lahko plezalcem/turistom ponudimo v Sloveniji?

V Sloveniji lahko ponudimo plezalcem plezališča, ki zadovoljijo zelo različne potrebe plezalcev. Plezalci lahko obiščejo slovenska plezališča v vseh letnih časih in najdejo različne smeri in razmere za plezanje. Alpe ponujajo na tisoče raznih smeri. Plezališča so zelo dobro opremljena in imajo primerne vodnike v knjižni in internetni obliki. Dokaj enostavno jih je dobiti. Podobno je s plezalnimi vodniki za velike stene. Ravno tako so dostopne trgovine s plezalno opremo, kjer lahko dobijo opremo vseh vodilnih svetovnih znamk. V bližini prenočišč so tudi nastanitvene kapacitete, kjer lahko prespijo po budžetnih ali luksuznih cenah. Zgoraj naštete komponente povezane s plezanjem lahko dobite v Avstriji, Italiji, Španiji, Franciji itd.

Za Slovenijo je posebna značilnost to, da so od najvišje ležečih plezališč ali sten, ki jih lahko turisti/plezalci plezajo, malo oddaljeni. V primeru ohladitve pridejo do toplejšega podnebja ob Jadranskem morju v zelo kratkem času (1 do 2 uri). Poletni vročini se lahko umaknemo na področja, kjer je senca in nižje temperature.

Kaj bi morali plezalcem/turistom v Sloveniji ponuditi in nimamo?

V primeru slabega vremena nimamo alternativ za zadrževanje aktivnih turistov plezalcev, saj nimamo ustreznih plezalnih notranjih (indoor) objektov, da bi jih zadržali pri nas. Izjeme so BricAlp, Plezalni center Ljubljana, Stena,  ki pa so v primeru, da so turisti v Logarski dolini, Bovcu ali v Krajnski gori, neuporabni. Omenjeni centri so zgrajeni izven šolskih telovadnic. Menim, da bi morali turistični centri zgraditi vsaj nižje notranje balvane, kjer bi njihovi turisti plezalci preživeli hladne, deževne in neprijazne dneve. Povezati bi jih bilo potrebno s fitnes kapacitetami, ki jih v takšnih centrih ponavadi imajo.

Moje razmišljanje je spodbudil statistični podatek, ki kaže, da se v ZDA s notranjim (indoor) plezanjem ukvarja 4,6 mio ljudi, kar je 1,5% vse populacije. Če to preslikamo na evropsko populacijo zagotovo pridemo do osupljivih številk, ki predstavlja tržno nišo.

Potrebno bi jo bilo skrbno proučiti in na njej nekaj narediti.

Danilo Tič

Zakaj je v eni trgovini večji obisk, kot v drugi?

Poleti sem nekaj dni preživel v Staremgradu pri znamenitem kanjonu Paklenica. Stanovali smo v apartmaju nasproti kampa Nacionalnega parka. Tam sta trgovski verigi postavili dve trgovini, ki sta skoraj identične velikosti. Ko sem zjutraj sedel na terasi, sem imel lep razgled na okolico in ti dve trgovini. Po daljšem opazovanju jutranjega toka kupcev, ki so prihajali peš ali z avtomobili, sem ugotovil, da je v eni trgovini mnogo več kupcev kot v drugi.

Začel sem razmišljati: „Zakaj je v eni trgovini večji obisk? “ Tudi mi smo zahajali v trgovino, ki je bila bolj obiskana. Odšel sem v drugo trgovino, raziskati ali imajo podobne cene, izbor izdelkov in odzivnost osebja. Nič od tega ni posebej izstopalo. Ko sem naslednje jutro sedel na terasi, se je pojavil podoben odziv kupcev.

Moja razlaga večjega obiska je, da je trgovina prva na desni strani glavne ceste in je s tem bližje kampu Nacionalnega parka, od koder prihaja največ kupcev. Ker je trgovina prva ob cesti, se ustavljajo tudi avtomobili. Takoj, ko je na parkirišču več avtomobilov bolj je trgovina vabljiva za kupce. Tudi sam raje zavijem v trgovine, gostišča, kjer je več ljudi. To zame pomeni, da je pretok večji in manjša možnost stare robe na policah. Sadje je vedno sveže. Podobno je s kruhom, mesom in mlečnimi izdelki.

Če bi druga trgovina v vrsti želela imeti enak obisk kot prva, bi bilo potrebno oblikovati poslovni model trgovine tako, da pritegne kupce. Lahko bi se osredotočili na določene skupine kupcev npr. obiskovalce kampov, akcijske cene izdelkov z ustrezno reklamo, darila za otroke in podobno. Če ne naredijo ničesar bo prva trgovina bistveno uspešnejša, saj bo ustvarila za najmanj polovico višji promet. Omenjen primer nam pokaže, da je potrebno pri oblikovanju poslovnega modela upoštevati, kje se bo posel izvajal, saj je od tega odvisna uspešnost.

Danilo Tič

Kaj se lahko farmacevti naučijo od Ikea-e in Ryanaira?

Moje razmišljanje je vzpodbudil hud zobobol, ki je nastal kot splet okoliščin v preteklih mesecih. Pri tem sem bil ob svoj modrostni zob. To pa so spremljale bolečine, ki sem jih blažil z zdravili. Ker sem vzel tudi močnejša zdravila, ki imajo verjetno tudi stranske učinke, sem moral pregledati, kaj jemljem.

Kot končni uporabnik zdravil (tudi tistih, ki so v prosti prodaji), sem kot proizvod dobil tablete, ki so v ustrezni embalaži in imajo pripadajoča navodila. Ker malo slabše vidim, sem potreboval očala, da sem lahko prebral od 2 ali 3 strani teksta (odvisno od zdravila). Navodila so ustrezno strukturirana, a so zelo obsežna. Tu pa pride do problema. Menim, da oseba z nedokončano osnovno šolo, starostnik ali otrok, težko razumejo zapisana navodila. Problem nastane tudi, če kupi zdravila nekdo, ki ne razume slovenslega jezika.

Kako so visoka tveganja zmanjšali pri Ryanairu? Poslužili so se oblikovalskega razmišljanja. Kot izhod iz njihovega procesa storitve je prišlo navodilo za postopanje v primeru nesreče, ki so ga iz tiskane zloženke spremenili v nalepko, ki je pritrjena na zadnjo stran sedeža, da jo potnik lahko vidi. Ima jo v višini oči. Namesto jezikovnega opisa je navodilo v vizualni obliki.

Oblikovalskega razmišljanja so se lotili tudi pri pohištvenem gigantu Ikea-i. Svojim kupcem so omogočili cenejše izdelke s tem, da jih sami sestavijo. Če hočejo, da se to zgodi morajo imeti jasna navodila. Ker prodajajo svoje izdelke globalno, so morali zagotoviti, da navodila za sestavo povsod razumejo. Zato so oblikovali slike, ki jasno opisujejo postopek sestavljanja in ga razumejo povsod po svetu.

Kaj se torej lahko iz prej navedenih primerov naučijo farmacevti? V njihovem primeru lahko pomeni neustrezna uporaba njihovih zdravil, ki so v prosti prodaji, zelo veliko tveganja za njihove kupce. Ker po teh zdravilih posegajo mladostniki, ljudje z pomanjkljivo izobrazbo, starostniki in kupci, ki ne berejo navodil, lahko pride tudi do ogrožanja življenj. Sicer so farmacevtska podjetja pred takšnimi primeri dobro zaščitena (tudi z navodili), a je to lahko za njih moralno in etično zelo sporno. Zato bi se lahko farmacevti zgledovali po Ikei in Ryanairu in bi nam kupcem lahko ponudili zraven tablet za lajšanje tegob, tudi vizualna navodila, ki bi nas na preprost način seznanila z učinki in s posledicami jemanja določenih zdravil.

Danilo Tič