Zakaj je v eni trgovini večji obisk, kot v drugi?

Poleti sem nekaj dni preživel v Staremgradu pri znamenitem kanjonu Paklenica. Stanovali smo v apartmaju nasproti kampa Nacionalnega parka. Tam sta trgovski verigi postavili dve trgovini, ki sta skoraj identične velikosti. Ko sem zjutraj sedel na terasi, sem imel lep razgled na okolico in ti dve trgovini. Po daljšem opazovanju jutranjega toka kupcev, ki so prihajali peš ali z avtomobili, sem ugotovil, da je v eni trgovini mnogo več kupcev kot v drugi.

Začel sem razmišljati: „Zakaj je v eni trgovini večji obisk? “ Tudi mi smo zahajali v trgovino, ki je bila bolj obiskana. Odšel sem v drugo trgovino, raziskati ali imajo podobne cene, izbor izdelkov in odzivnost osebja. Nič od tega ni posebej izstopalo. Ko sem naslednje jutro sedel na terasi, se je pojavil podoben odziv kupcev.

Moja razlaga večjega obiska je, da je trgovina prva na desni strani glavne ceste in je s tem bližje kampu Nacionalnega parka, od koder prihaja največ kupcev. Ker je trgovina prva ob cesti, se ustavljajo tudi avtomobili. Takoj, ko je na parkirišču več avtomobilov bolj je trgovina vabljiva za kupce. Tudi sam raje zavijem v trgovine, gostišča, kjer je več ljudi. To zame pomeni, da je pretok večji in manjša možnost stare robe na policah. Sadje je vedno sveže. Podobno je s kruhom, mesom in mlečnimi izdelki.

Če bi druga trgovina v vrsti želela imeti enak obisk kot prva, bi bilo potrebno oblikovati poslovni model trgovine tako, da pritegne kupce. Lahko bi se osredotočili na določene skupine kupcev npr. obiskovalce kampov, akcijske cene izdelkov z ustrezno reklamo, darila za otroke in podobno. Če ne naredijo ničesar bo prva trgovina bistveno uspešnejša, saj bo ustvarila za najmanj polovico višji promet. Omenjen primer nam pokaže, da je potrebno pri oblikovanju poslovnega modela upoštevati, kje se bo posel izvajal, saj je od tega odvisna uspešnost.

Danilo Tič

Je mogoče primerjati področje slovenskih alp z Otztalom?

Kot gorski vodnik delam na Bavarskem, Tirolskem in Vorarlberškem. Kot turistično področje v tem okolju je name naredila velik vtis dolina Otz. Zagotovo jo lahko primerjamo z lepotami naših slovenskih Alp, nikakor pa je ne moramo primerjati poslovno in gospodarsko.

Če primerjamo poslovne modele in vrednostno ponudbo, ki jo najdete v dolini Otz s ponudbo na področju slovenskih alp, je razlika očitna. Tirolci so oblikovali poslovne modele in vrednostno ponudbo, tako da zadostijo okusom, željam in potrebam čim širšega kroga turistov. Pri nas pa se poslovni model usmerja v to, kako čimveč zaračunati za parkirnine, čolnarine in v omejeno gibanje. Z izkupičkom pa se nič ali zelo malo vlaga v infrastrukturo, ki bi zagotavljala večjo varnost in bi ponudila zanimive zgodbe.

Vložki v infrastrukturo so v Otztalu ogromni. Že na vstopu v dolino je postavljena Arena 47. Nato se nizajo kraji namenjeni kajakaštvu, raftanju, plezanju in plezanju po zavarovanih plezalnih poteh. Da sem pričel razmišljati o primerjevi me je spodbudil obisk zavarovane poti, ki poteka preko slapu Stuiben. Tam so v preteklem letu postavili viseči most in podest, ki se dvigata preko 200 m visoko. Investicija je bila ogromna. Objekt pa je izjemen oblikovalski dosežek in tudi zame pomeni posebno doživetje. Z mosta lahko opazuješ ogromen slap, ki pada preko stene. Na dostopu moraš mimo odprtega muzeja, ki govori o življenju ljudi v času Otzija. Tega je pred leti odkril Reinhold Messner na italjanski strani ledenika, ki leži nad tem slapom. Kraj Umleiten v dolini Otz ima izjemno ponudbo, ki zadovolji avanturiste, družine z malimi otroki, starostnike, športnike, umetnike in še koga. Izjemna učna pot, ki jo je vredno obiskati.

Poslovni model so zagotovo financirali z evropskimi sredstvi. Investicija se bo v prihodnosti obrestovala, saj bo v tem kraju in v tej dolini več turistov, ki bodo omogočili rast lokalne ekonomije. S tem pa bodo pobrali tudi več davkov, ki jih bodo usmerili v podobne investicije. Domačinom v Otztalu je uspelo združiti tradicijo in kreativnost v inovativne poslovne modele. Vredno jih bi bilo posnemati.

Danilo Tič

Kako integrirati sistem vodenja in inoviranje v podjetju

Obstoječa podjetja standardizirajo utečene procese v podjetju s pomočjo zahtev, ki si jih postavijo ali jih povzamejo iz standardov, ki jih predpisujejo. Rutinske aktivnosti je preprosto prepoznati in najti v temeljnih procesih podjetja. V primeru, da se podjetju ne zgodi v času poslovanja nič, je to zelo primerno in mogoče. Če pa podjetje posluje na globalnem trgu, pa je podvrženo vsakodnevnim spremembam, ki zahtevajo, da se izboljšuje in inovira neprenehoma. V tem primeru mora podjetje eksperimentirati z izboljšavami in inovacijami. Če tega sploh ne počne ali počne brez, da bi to preizkusilo, če deluje ali ne deluje, je obsojeno na stagnacijo ali celo na propad.

Za uspešno izvajanje nenehnih izboljšav in inovacij mora te procese združiti v obstoječe procese. S pomočjo orodij, kot je platno vrednostne ponudbe in poslovnega modela pričeti z nenehnimi eksperimenti, kjer na stroškovno ugoden način preverjajo nove ideje za izboljševanje procesov, proizvodov, storitev in poslovnih modelov.

Podjetja, ki standardizirajo ali imajo standardizirano poslovanje po zahtevah standardov ISO vedno naletijo na zahteve po izboljšavah, ki jih lahko nadgradijo z zahtevami po inoviranju, ki uporabljajo orodja za oblikovanje vrednostnih ponudb, poslovnega modela in kulture podjetja. Preprosta vizualna orodja so izjemen pripomoček za ustvarjalno oblikovanje, ki se lahko v kratkem povrne v obliki večjih prihodkov, nižjih stroškov, višje dodane vrednosti, večjega zadovoljstva zaposlenih, dobaviteljev, lastnikov in kupcev.

Danilo Tič